Srečanje treh svetov je močno vplivalo na razvoj zahodne civilizacije. Pripeljal je do vzpona novih oblik umetnosti, literature in filozofije ter do razvoja novih znanstvenih in tehnoloških dosežkov. Prispevalo je tudi k rasti trgovine in vzpostavitvi novih političnih in gospodarskih institucij.
Srečanje treh svetov ni minilo brez konfliktov in napetosti. Križarske vojne so bile na primer vrsta verskih vojn med kristjani in muslimani za nadzor nad Sveto deželo. Kljub tem konfliktom pa je obdobje zaznamovalo tudi veliko sodelovanja in medsebojnega spoštovanja med različnimi verskimi skupnostmi.
Srečanje treh svetov se je končalo s padcem Bizantinskega cesarstva v roke Otomanskih Turkov leta 1453. Ta dogodek je zaznamoval začetek novega obdobja v zgodovini Sredozemlja, za katerega sta značilna vzpon Otomanskega cesarstva in zaton krščanske moči v regiji.
Srečanje treh svetov je bilo kompleksno in večplastno obdobje zgodovine. To je bil čas velikih sprememb in inovacij, pa tudi konfliktov in napetosti. Vendar je bil to čas, ki je zahodni civilizaciji pustil trajno zapuščino.