Čeprav natančen izvor fraze ni jasen, je postala priljubljena v 19. stoletju, ko je sovpadala z vzponom industrializma in ideologije ameriških sanj.
Tukaj je nekaj ključnih vidikov koncepta »človek, ki je sam naredil človeka«:
* Trdo delo in odločnost: Veljajo za posameznike, ki delajo dolge ure in vztrajajo pri izzivih.
* Iznajdljivost in inovativnost: Pogosto so označeni kot sposobni najti rešitve in ustvariti priložnosti, kjer jih drugi morda ne vidijo.
* Neodvisen in samostojen: Veljajo za posameznike, ki prevzamejo nadzor nad svojo usodo in se za svoj uspeh ne zanašajo na druge.
* Ambicije in zagon: Imajo močno željo po uspehu in se ne bojijo tvegati.
Pomembno je omeniti, da je bil koncept »človek, ki je sam naredil« kritiziran iz več razlogov:
* Pogosto ignorira vlogo privilegijev in sistemskih prednosti. Številni posamezniki, ki veljajo za "samoustvarjene", so morda imeli koristi od družbenih in ekonomskih struktur, ki drugim niso bile na voljo.
* Lahko ohranja mit, da je uspeh izključno rezultat individualnega truda. Pri tem se zanemarja vloga sreče, mentorstva in družbenih omrežij pri doseganju uspeha.
* Pogosto se osredotoča na dosežke moških in izključuje prispevke žensk. Izraz "sam-made" se je v zgodovini uporabljal za opisovanje moških, kar je utrjevalo spolne stereotipe.
Medtem ko koncept "sam-made man" ostaja močna pripoved, je pomembno upoštevati njegove omejitve in razumeti kompleksne dejavnike, ki prispevajo k uspehu posameznika.