Haacke se je rodil 15. novembra 1936 v Allentownu v Pensilvaniji. Najprej je študiral risanje in slikanje na Cooper Union v New Yorku, kjer je študiral od leta 1955 do 1957. Študij umetnosti je nadaljeval na Tyler School of Art pri Temple University v Filadelfiji od 1957 do 1959, kjer se je specializiral za grafično oblikovanje. Po kolidžu se je Haacke vpisal v vojsko Združenih držav, kjer je od leta 1959 do 1961 služil kot grafični ilustrator.
Po službi se je Haacke vrnil v New York in začel delati kot samostojni komercialni oblikovalec. Leta 1962 je imel svojo prvo samostojno razstavo v galeriji Tanager v New Yorku. Haacke je bil zgodnji konceptualni umetnik in je leta 1963 začel s serijo konceptualnih kiparskih instalacij, ki so vključevale vsakdanje predmete in jih spreminjale v nove kontekste. Kos Condensation Cube iz let 1965–1966 je obsegal stekleno škatlo s kosom ledu, obešenim na sredini. Haackejev koncept je bil, da se bo kocka počasi kondenzirala, pri čemer bo nastala voda, ki bo okoli baze oblikovala luže.
Haacke je svoje instalacije razširil tako, da je vključil več različnih najdenih in proizvedenih materialov ter fotografsko in video dokumentacijo svojih delovnih procesov. Leta 1969 je sodeloval s Hansom Haackejem pri komadu Shapolsky et al. Manhattan Real Estate Holdings, družbeni sistem v realnem času, od 1. maja 1971, instalacija, ki je uporabila sezname nepremičnin iz New York Timesa za preučevanje vzorcev lastništva nepremičnin na Manhattnu. Delo je bilo nameščeno v Judovskem muzeju v New Yorku, kjer je bilo sporno zaradi implicitne kritike koncentracije lastništva nepremičnin med bogatimi posamezniki in institucijami.
V zgodnjih sedemdesetih letih je Haackejevo delo postalo vse bolj politično. Ustvaril je več del, ki so preučevala razmerja med umetnostjo, umetniškim svetom in družbo, vključno z delom MoMA Poll iz leta 1971, v katerem je intervjuval obiskovalce Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku o njihovih mnenjih o muzeju in svojo zbirko. Leta 1972 je Haacke ustvaril delo Sol LeWitt:Stavki o konceptualni umetnosti, ki je bilo sestavljeno iz niza besedilnih plošč, ki so reproducirali intervju, ki ga je Haacke opravil z umetnikom Solom LeWittom.
Haackejevo delo je še naprej politično in še naprej preučuje vprašanja družbene in politične moči, potrošništva in uničevanja okolja. V zadnjih letih je ustvaril dela, ki raziskujejo odnose med umetnostjo, znanostjo in tehnologijo ter uporabo tehnologij nadzora v družbi.
Haackejeva dela so bila razstavljena v številnih galerijah in muzejih po vsem svetu, za svoje delo pa je prejel številne nagrade in priznanja, vključno z Guggenheimovo štipendijo leta 1972, štipendijo Nacionalne ustanove za umetnost leta 1976 in MacArthurjevo štipendijo leta 1985. Velja za enega najpomembnejših konceptualnih umetnikov svoje generacije.