Čarovnice uporabljajo besedno zvezo "sramno pošteno", da bi opisale paradoksalno in varljivo naravo svojih prerokb. V 1. dejanju, 1. prizoru, naslavljajo Macbetha kot "pošteno je neumno in neumno je pošteno" (l. 11). Ta izjava daje ton predstavi, saj nakazuje, da je videz lahko varljiv in da stvari morda niso vedno takšne, kot se zdijo. Čarovniška uporaba besedne zveze "foul fair" tudi napoveduje številne moralne dvoumnosti in zapletenosti, s katerimi se bo Macbeth soočal skozi igro.
Macbeth odmeva čarovniški stavek "slab pošten", ko se sooči z duhom Banquo v 3. dejanju, 4. prizor. Macbeth opisuje Banquovega duha kot "najslabo stvar, ki so jo moje oči videle" (l. 115). Ta opis nakazuje, da Macbetha preganja lastna krivda in mračna dejanja, ki jih je storil, da bi pridobil prestol. Macbethova uporaba besedne zveze "foul fair" odraža tudi njegovo zmedenost in notranji nemir, ko se bori s posledicami svojih dejanj.
Besedna zveza "foul fair" tako postane osrednji motiv v predstavi, ki odraža paradoksalno in varljivo naravo moči, ambicij in človeškega stanja. Napoveduje dokončni propad Macbetha in nakazuje, da bo, čeprav bo morda dosegel svetovni uspeh, na koncu plačal visoko ceno za svoja dejanja.