1. Hamartija (napaka): Ojdipova tragična napaka je njegov pretiran ponos in radovednost. Je prehiter, da bi ukrepal, in prepočasen, da bi dvomil o lastnih predpostavkah, kar ga na koncu privede do padca.
2. Peripeteja (Preobrat): Ključni trenutek predstave se zgodi, ko Ojdip odkrije resnico o svoji identiteti in svojem odnosu z Jokasto. Ta preobrat je za Ojdipa nepričakovan in poguben.
3. Anagnorisis (prepoznavanje) :Ko Ojdip odkrije resnico o svoji preteklosti, pride do globljega razumevanja sebe in svojih dejanj. To priznanje njegove tragične usode je ključni element njegove tragedije.
4. Katarza (očiščenje) :Skozi čustveno potovanje predstave občinstvo doživi občutek katarze, ki je očiščenje čustev, kot sta pomilovanje in strah. Ojdipovo trpljenje in propad v občinstvu vzbudita ta čustva, ki vodijo v občutek očiščenja in očiščenja.
5. Hubris and Fate: Ojdipov tragični propad je povezan tudi z njegovim oholostjo oziroma pretiranim ponosom, zaradi katerega verjame, da se lahko izogne usodi, ki jo napoveduje orakelj. Ta konflikt med človeškim delovanjem in božansko usodo je osrednja tema tragedije.
Na splošno Ojdipov značaj uteleša lastnosti tragičnega junaka, zaradi česar je prepričljiva in ikonična figura v klasični grški literaturi in tragediji.