Z besedami "v njenem pepelu leži" Shakespeare pomeni Kleopatrino preobrazbo v simbol uničenja, lepote in strasti ter končni konec njene vladavine in vpliva. Beseda "pepel" nosi močno konotacijo smrtnosti, propadanja in minljivosti življenja.
Zamisel o "pepelu" poudarja tudi uničujočo naravo ljubezni med Antonijem in Kleopatro, saj sta njuna močna strast in želja oba pripeljala do propada. S tem stavkom Shakespeare prikliče čustveni učinek Kleopatrine tragične usode ter globok občutek izgube in dokončnosti, ki spremlja njeno smrt.