Govorec pesmi začne z nagovorom pokojnega otroka, ki izraža občutek šoka in neverice ob njihovi smrti:"Ti, ki bi moral živeti najdlje / odšel si tako kmalu." Spominjajo se otroškega smeha in igre ter veselja, ki so ga prinašali bližnjim. Govornik izrazi tudi občutek krivde in obžalovanja ter se sprašuje, ali bi lahko kaj storili, da bi preprečili otrokovo smrt.
Pesem raziskuje temo izgube in iskanja smisla ob smrti. Govornik razmišlja o minljivosti življenja in neizogibnosti smrti. Sprašujejo se, zakaj je moral otrok tako hitro umreti, ter izražajo občutek frustracije in obupa.
Zadnja kitica pesmi ponuja pogled na upanje in transcendenco. Govorec si pokojnega otroka predstavlja »med zvezdami« in se tolaži z mislijo, da je zdaj na boljšem. Pesem se konča z občutkom sprejetosti in odpovedi, saj se govorec poslovi od otroka in izrazi upanje na ponovno snidenje v posmrtnem življenju.
»Žalost za najmanjšim« je močna in ganljiva elegija, ki raziskuje globoko žalost in občutek izgube, ki spremlja smrt otroka. Pesem razmišlja o krhkosti življenja in neizogibnosti smrti ter ponuja kanček upanja in transcendence ob tragediji.