Govorec pesmi se sooči z dvema potoma:ena vodi k domačnosti in udobju znanega, druga pa vabi z obljubo pustolovščine in novosti. Pesem zajame notranji boj govorca, ko tehta prednosti in slabosti vsake izbire, pri čemer upošteva tako takojšnje zadovoljstvo kot morebitne dolgoročne posledice.
Pesem je polna živih podob in simbolike, ki izražajo govorčevo čustveno stanje in razpotje, s katerim se soočajo. Metafori »reke« in »gore« predstavljata različne razpoložljive poti, medtem ko »senca« in »luč« simbolizirata negotovost in možne posledice.
Pesem izpostavlja tudi vlogo časa v procesu odločanja. Govorec razmišlja o minevanju časa in se sprašuje, ali bo v prihodnosti obžaloval svojo izbiro ali bo našel izpolnitev in srečo s skokom v neznano.
S svojim raziskovanjem neodločnosti in zapletenosti izbire Tiempova pesem odmeva med bralci, ki so se v življenju soočili s podobnimi dilemami. Je pretresljiv razmislek o človeški izkušnji negotovosti in iskanju sreče pred številnimi možnostmi.
Na koncu »Neodločnost« Edith Tiempo prikazuje notranje boje in čustva, povezana z odločanjem, s poudarkom na napetosti med domačnostjo in pustolovščino, strahu pred obžalovanjem in vlogi časa pri oblikovanju naših odločitev. Sugestivni jezik in simbolika pesmi ustvarita močno in primerljivo raziskovanje zapletenosti človeškega odločanja.