Skozi celotno pesem govorec izraža hrepenenje po tem, da bi se osvobodil družbenih norm, pričakovanj in materializma, da bi sprejel bolj izpolnjujoč obstoj. Prikaz Tartarije kot kraja, kjer »ni ur, ki bi odbijale ure«, poudarja govorčevo željo, da bi ušel neusmiljenemu minevanju časa in pritiskom, ki jih le-ta povzroča.
Poudarek na transformativni naravi poezije dodatno poudari temo iskanja notranjega miru. Govornik namiguje, da ima poezija moč popeljati bralca v kraljestva onkraj fizičnega, mu omogoči, da preseže svoj vsakdanji obstoj in se potopi v svet domišljije in čudes.
Navsezadnje "Tartary" odraža hrepenenje po zatočišču, kjer lahko govorec pobegne od omejitev in skrbi resničnega sveta ter doseže občutek duhovne osvoboditve, ustvarjalnosti in osebne izpolnitve.