1. Verski konflikt:
Filip II., verni katoličan, je bil globoko užaljen zaradi odcepitve Anglije od rimskokatoliške cerkve in preganjanja katoličanov v Angliji. Španija je protestantko Elizabeto I. videla kot krivoverko.
2. Angleško piratstvo:
Angleški zasebniki, znani kot "morski psi", so napadali španske ladje in kolonije v Ameriki. To je razjezilo Španijo, ki je to videla kot agresijo in grožnjo njihovi trgovini in moči.
3. Politična in gospodarska rivalstva:
Anglija je postajala vse večja pomorska sila in je izzivala špansko prevlado na morju. Španija je videla Anglijo kot grožnjo svojemu čezmorskemu imperiju, zlasti v Ameriki.
4. Podpora katoliškemu uporu na Irskem:
Filip II. je podpiral tudi katoliški upor na Irskem proti angleški vladavini. Upal je, da bo invazija na Anglijo oslabila Elizabeto I. in omogočila uspeh irskih upornikov.
5. Želja po ponovni vzpostavitvi katolicizma:
Filip II. je verjel, da bi lahko s porazom nad Anglijo obnovil katolicizem v državi in ponovno uveljavil špansko prevlado v Evropi.
6. Usmrtitev Marije, škotske kraljice:
Mary, škotsko kraljico, katoliško kandidatko za angleški prestol, je Elizabeta I. usmrtila leta 1587. To je Filipa II. še dodatno razjezilo in utrdilo njegovo odločenost, da napade Anglijo.
Armada sama je bila nazadnje neuspešna:
* Angleška mornarica, ki sta jo vodila lord Howard iz Effinghama in sir Francis Drake, je uporabila svojo vrhunsko manevrsko sposobnost in taktiko, da bi nadlegovala in oslabila špansko floto.
* Španska armada je utrpela velike izgube zaradi neviht, požarov in angleških napadov.
* Španci so se bili prisiljeni umakniti nazaj v Španijo, kar je pomenilo veliko prelomnico v evropski zgodovini.
Španska armada je bila ključni trenutek v zgodovini, ki je zaznamoval upad španske moči in vzpon Anglije kot velike pomorske sile. Imel je tudi pomemben vpliv na verske in politične napetosti v Evropi.