Recitativ je zvrst vokalne glasbe, za katero je značilen deklamatorski slog. Običajno se poje v prostem ritmu in sledi naravnemu ritmu besedila, pri čemer melodija in spremljava podpirata besede. Tukaj je nekaj ključnih značilnosti recitativa:
1. Pripoved ali dramsko besedilo: Recitativi pogosto pripovedujejo zgodbo, izražajo čustva ali predstavijo informacije na dramatičen način. Besedilo recitativa je običajno zlogovno, kar pomeni, da vsak zlog besedila ustreza eni noti v glasbi.
2. Deklamacijski slog: Podajanje besedila v recitativu je govorno, pri čemer pevec uporablja naravne govorne ritme in pregibe. Melodija je prilagodljiva in sledi naravnemu vzponu in padcu izgovorjene besede ter ustvarja občutek nujnosti in neposrednosti.
3. Minimalna spremljava: Recitative pogosto spremlja preprosta in redka instrumentacija. Spremljava je običajno sestavljena iz enega inštrumenta, kot je klavir, čembalo ali kitara, ki zagotavlja harmonično podporo in poudarja dramske elemente besedila.
4. Melodična in harmonična preprostost: Recitativi imajo običajno preproste melodične linije, ki povečujejo jasnost besedila in dramatični učinek. Harmonično napredovanje je pogosto preprosto in se osredotoča na funkcionalno harmonijo, ki podpira pripovedni tok glasbe.
5. Poudarek na izražanju in pripovedovanju zgodb: Glavni cilj recitativa je ekspresivno predati besedilo in posredovati čustva, zgodbo ali informacije, ki jih vsebuje. Pevec mora imeti odlično dikcijo in vokalno tehniko, da lahko učinkovito posreduje želeno sporočilo recitativa.
Recitativi se običajno nahajajo v operah, oratorijih, kantatah in drugih vokalnih delih, kjer igrajo pomembno vlogo pri napredovanju zapleta ali zagotavljanju konteksta in čustvene globine zgodbi ali likom. Ponujajo kontrast bolj strukturiranim in liričnim delom skladbe ter ustvarjajo ravnovesje med pripovedjo in glasbenim izrazom.