- Pogovorne maksime: To so nenapisana pravila, ki vodijo, kako ljudje komunicirajo v pogovorih. Na primer, maksima kvantitete pravi, da naj ljudje povedo toliko, kot je potrebno, vendar ne več, maksima relevantnosti pa pravi, da naj ljudje povedo le stvari, ki so pomembne za pogovor.
- Govorna dejanja: To so stvari, ki jih ljudje počnejo z jezikom, na primer dajanje zahtev, dajanje ukazov ali postavljanje vprašanj.
- Pravila vljudnosti: To so načini, na katere ljudje uporabljajo jezik, da bi bili drug do drugega vljudni, na primer reči "prosim" in "hvala".
- Ironija: To je, ko nekdo reče nekaj, kar pomeni nasprotno od tega, kar namerava.
- Sarkazem: To je oblika ironije, v kateri nekdo reče nekaj, kar naj bi bilo žaljivo ali žaljivo.
- Evfemizmi: To so vljudni ali posredni načini sklicevanja na nekaj, kar je neprijetno ali tabu.
- Tabuji: To so besede ali besedne zveze, ki se v določenih kontekstih štejejo za nesprejemljive ali žaljive.
Pragmatična pravila se razlikujejo glede na kulturo in kontekst, v katerem se uporabljajo. Pomembni so za zagotavljanje učinkovite in spoštljive komunikacije.