Monteverdijev prispevek k glasbi je bil pomemben. S svojimi deli, kot sta "Orfeo" (1607) in "L'incoronazione di Poppea" (1642), je zaslužen za razvoj opernega žanra. Te opere so pokazale njegovo mojstrstvo dramskega izražanja, lirične melodije in bogate orkestralne strukture. Monteverdi je naredil tudi pomembne inovacije na področju harmonije, z uvedbo disonance in kromatike, da bi ustvaril povečane čustvene učinke v svoji glasbi. Njegovo vokalno pisanje je bilo opazno po izraziti uporabi recitativa in arije, kar je pevcem omogočilo, da prenesejo široko paleto čustev in likov.
Monteverdijev vpliv na naslednje generacije skladateljev je bil globok. Njegove inovacije in tehnike so utrle pot nadaljnjemu razvoju opere in baročne glasbe. Imel je trajen vpliv na skladatelje, kot so Heinrich Schütz, Jean-Baptiste Lully in Johann Sebastian Bach, ki so se zgledovali po njegovih glasbenih dosežkih. Monteverdijevo glasbo še naprej občudujejo in izvajajo, kar utrjuje njegovo zapuščino kot most med renesančnim in baročnim obdobjem ter ključno osebnost v zgodovini zahodne glasbe.