1. Mitske preobrazbe: Ovidijeve Metamorfoze, zbirka mitov, ki vključujejo preobrazbe, so navdihnile Shakespeara, da se je za svoje igre oprl na klasično mitologijo. Zgodbe o metamorfozah, ljubezni, maščevanju in usodi so se znašle v Shakespearovih delih ter jim dodale globino in simboliko.
2. Želja in erotika: Ovidijeva poezija se je pogosto ukvarjala s temami poželenja, ljubezni in erotike, temami, ki jih je v svojih dramah raziskoval tudi Shakespeare. Kompleksnost človeških odnosov, poželenje in moč ljubezni so prisotni v delih obeh avtorjev.
3. Vpliv tragikomedije: Shakespearove igre so pogosto mešale elemente komedije in tragedije, združevale humorne trenutke z resnimi ali žalostnimi dogodki. Na ta slog je morda vplivala Ovidijeva uporaba tragikomedije, ki je mešala komične in tragične elemente v eni sami pripovedi.
4. Retorika in jezikovna igra: Za Ovidijev pesniški slog so značilni duhovitost, besedna igra in retorični okraski. Shakespeare je v svojih igrah uporabljal podobne pripomočke, vključno z besednimi igrami, metaforami in verbalno spretnostjo, s čimer je pokazal mojstrstvo jezika, podobno Ovidijevemu.
5. Moč in korupcija: Ovidijevi spisi so raziskovali posledice moči in nenadzorovanih želja, te teme pa odmevajo tudi v Shakespearovih igrah. Liki, ki jih ženejo ambicije, sla po moči ali slepa strast, se pogosto končajo tragično.
6. Raziskovanje kompleksnosti znakov: Ovidijevi liki so pogosto kazali zapletene motive in moralno dvoumnost. Shakespearovi liki izkazujejo podobno zapletenost in notranji boj, kar razkriva njihovo večplastnost.
7. Narava in nadnaravno: Tako Shakespeare kot Ovid sta v svoja dela vključila naravo in nadnaravno. Gozdovi, nevihte in drugi naravni elementi pogosto igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju dogodkov.
8. Vplivne teme in motivi: Posebne teme in motivi, kot so preobleka, identiteta, prevara ter preplet usode in svobodne volje, so pogosti v Ovidijevih delih in Shakespearovih dramah.
Skozi preučevanje in cenjenje Ovidijevih del je Shakespeare našel obilico navdiha za svoje igre, vključno s temami, liki in pripovednimi tehnikami, ki so odmevale ali razširile tiste, ki jih najdemo v Ovidijevih spisih.