2. Vzpostavitev značaja in identitete :Maske so imele ključno vlogo pri prepoznavanju različnih likov. Grške tragedije in komedije so običajno vsebovale omejeno število igralcev, ki so upodabljali več vlog. Maske so pomagale začrtati identiteto vsakega lika, ne da bi bilo treba pogosto menjavati kostume.
3. Poudarjanje čustvene globine :Maske, ki so se uporabljale v grškem gledališču, so bile običajno pretiravane v značilnostih, da bi izrazile posebna čustva, kar je povečalo dramatični učinek. To je igralcem omogočilo, da upodabljajo močnejše izraze, ne da bi se zanašali zgolj na govorico telesa in glas.
4. Simbolični pomen :Nekatere grške maske so imele simbolične pomene ali predstavljale posebne vrste znakov. Na primer, maske z namrščenim izrazom so pomenile žalost ali žalost, medtem ko so satirske maske z živalskimi potezami označevale nagajivost ali divjost.
5. Praktične koristi :Maske so morda obravnavale tudi praktične vidike. Skrili bi identiteto igralcev in jim omogočili, da igrajo različne vloge, ne da bi občinstvo enega igralca povezovalo z določenim likom skozi predstavo. Poleg tega bi maske lahko izboljšale vokalno projekcijo.