1. The Injustice of Victor's Abandonment:
* Victor, ki ga ženeta strah in krivda, zapusti svoje ustvarjanje in ga prepusti samemu sebi v sovražnem svetu. To dejanje zapustitve je globoko nepravično, saj je ustvaril bitje s čustvi in potrebami, vendar noče prevzeti odgovornosti za svoja dejanja.
* Prošnja bitja za družbo in razumevanje je prezrta, zaradi česar se počuti izdano in samo. To poudarja moralne in etične posledice igranja Boga in odgovornost, ki prihaja s tem.
2. Nepravičnost družbenega zavračanja:
* Bitje kljub svoji dobroti družba vedno znova zavrača zaradi njegovega pošastnega videza. Ta družbeni predsodek spodbuja jezo in zamero bitja ter poudarja nepravičnost obsojanja posameznikov na podlagi njihovega videza in ne na podlagi značaja.
* Njegovi poskusi, da bi se povezal z ljudmi, naletijo na strah in sovražnost, kar ga dodatno izolira in zaostri njegov občutek krivice. To raziskuje temo predsodkov in diskriminacije do "drugega", s poudarkom na posledicah obsojanja brez razumevanja.
3. Nepravičnost usode bitja:
* Bitje, ki si obupano želi sprejetosti in povezave, se maščuje Victorju, ker ga je zapustil. To dejanje maščevanja, čeprav ga napaja krivica, ki jo je utrpel, dodatno poudarja krog nasilja in maščevanja, ki izhaja iz začetnih dejanj krivice.
* Tragična usoda bitja, ki je dosegla vrhunec z lastno smrtjo, poudarja človeško nagnjenost k krutosti in ciklično naravo nepravičnosti. Navsezadnje je žrtev lastnega ustvarjanja, ujeta v cikel bolečine in odtujenosti.
4. Nepravičnost Victorjevih dejanj:
* Victorjevo neusmiljeno prizadevanje za uničenje bitja, tudi potem ko je bil priča njegovi zmožnosti ljubezni in sočutja, je še en primer krivice. To odraža pomanjkanje empatije in razumevanja do bitja ter krepi ciklično naravo nasilja.
* Victorjeva samopravičnost in osredotočenost na lastno trpljenje zasenčita stisko bitja in prikazujeta človeško nagnjenost k dajanju prednosti samoohranitvi pred trpljenjem drugih.
Na koncu se 14. poglavje *Frankensteina* poglobi v temo nepravičnosti, tako da razkrije posledice opustitve lastnega ustvarjanja, predsodke, s katerimi se soočajo »drugi«, tragične posledice družbenega zavračanja ter ciklično naravo nasilja in maščevanja. To poglavje poudarja pomen empatije, odgovornosti in razumevanja pri premagovanju človeške nagnjenosti k predsodkom in nepravičnosti.