Nekaj ključnih konvencij konvencionalne tragedije vključuje:
* Tragični junak: Protagonist je običajno zapletena in občudovanja vredna oseba, vendar imata tudi usodno napako, ki na koncu vodi v njegov propad.
* Preobrat sreče: Protagonistovo življenje se nenadoma in nepričakovano obrne na slabše, običajno zaradi lastnih dejanj.
* Priznanje: Protagonist se zave lastne krivde oziroma odgovornosti za svoj propad.
* Katarza: Občinstvo doživi občutek pomilovanja in strahu do protagonista in na koncu ostane z občutkom katarze ali čustvene sprostitve.
Konvencionalna tragedija je zelo vplivna oblika drame, ki jo dramatiki že stoletja uporabljajo za raziskovanje nekaterih najglobljih tem v človeških izkušnjah, kot so narava usode, svobodna volja in posledice človeških dejanj. Nekateri najbolj znani primeri konvencionalne tragedije so Sofoklejev *Ojdip Rex*, Shakespearov *Hamlet* in Arthur Millerjeva *Smrt prodajalca*.