V drami je dražljaj vse, kar povzroči odziv lika. Lahko je dogodek, del dialoga, gibanje ali celo predmet. Dramatik uporablja dražljaje za ustvarjanje konflikta in napetosti ter za motiviranje dejanj likov. Na primer, v predstavi "Romeo in Julija" je spor med družinama spodbuda, ki vodi do tragičnega konca. V predstavi "Hiša za lutke" je Norino odkritje, da je njen mož ponaredil njen podpis, spodbuda, da ga zapusti.
Dražljaje lahko uporabimo tudi za razkrivanje notranjih misli in občutkov likov. V predstavi "The Glass Menagerie" je Amandina obsedenost z uspehom svojih otrok spodbuda, ki razkrije njeno lastno negotovost in strahove. V predstavi »Smrt prodajalca« so Willyjevi spomini na preteklost spodbuda, ki razkrije vzrok njegovega neuspeha kot prodajalca.
Učinkovita uporaba dražljajev je bistvena za ustvarjanje dinamične in privlačne drame. S premišljeno izbiro in umeščanjem dražljajev lahko dramaturg ustvari tobogan čustev za občinstvo in ga obdrži na robu sedežev do samega konca.