Usoda in usoda:
Shakespeare predstavi idejo o usodi ali usodi, ki igra pomembno vlogo v življenju Romea in Julije. To je poudarjeno s ponavljajočimi se sklicevanji na zvezde, nebesna telesa in prerokbe. Slavni stavek "Par zvezdniških ljubimcev" nakazuje, da je njuna ljubezen že od začetka obsojena na propad zaradi sil, ki so zunaj njunega nadzora. Liki sami namigujejo na usodo, ki vodi njihova dejanja, kar ustvarja občutek neizogibnosti njihovega tragičnega konca.
Mladost in impulzivnost:
Romeo in Julija sta zelo mlada in njuna mladost prispeva k njunemu impulzivnemu vedenju in nepremišljenim odločitvam. Zaljubijo se hitro in močno, vendar jih pomanjkanje izkušenj in zrelosti vodi v dejanja, ne da bi v celoti razmislili o posledicah. Njihova mladostna strast jih žene k nepreklicnim odločitvam, kot sta na primer skrivna poroka in sprejemanje skrajnih ukrepov, da bi bila skupaj.
Socialni in družinski konflikti:
Nenehni spor med Montagueji in Capuletovi prav tako igra pomembno vlogo pri tragediji. Sovraštvo in sovražnost med družinama ustvarjata ovire, ki Romeu in Juliji preprečujeta, da bi bila odkrito skupaj. Ta zunanji konflikt krepi njuno ljubezen in povečuje pritisk, s katerima se soočata, kar spodbuja njuna obupana dejanja.
Napačna komunikacija in nesporazumi:
K tragičnim dogodkom prispeva vrsta nesporazumov in napačnih komunikacij. Neuspeh likov pri pravilni komunikaciji in razumevanju namenov in dejanj drug drugega vodi do usodnih posledic. Na primer, Romeo verjame, da je Julija mrtva, ko jo vidi ležati očitno brez življenja v grobnici, zaradi česar je naredil samomor.
Navsezadnje lahko tragedijo Romea in Julije razumemo kot kombinacijo usode, mladosti, družbenih konfliktov in niza nesrečnih dogodkov. Medtem ko se zdi, da usoda igra vlogo pri tem, da ju je združila in vodila njuni poti, so njune mladostne odločitve in okoliščine, ki spremljajo njuno ljubezen, tiste, ki zapečatijo njuno tragično usodo.