Kaj je tragična napaka?

V literaturi je tragična napaka značajska lastnost, ki vodi v propad glavnega junaka. Ta pomanjkljivost je pogosto posledica protagonistovega pretiranega ponosa ali ambicij. Na primer, v predstavi "Hamlet" je protagonist Hamlet preveč ponosen, da bi takoj maščeval očetovo smrt. Ta zamuda omogoča Klavdiju, kralju, ki je ubil Hamletovega očeta, da utrdi svojo moč in na koncu ubije Hamleta.

Tragične napake so pogoste v grških tragedijah in Shakespearovih tragedijah. V starogrški tragediji je bila tragična napaka pogosto videti kot posledica usode ali božjega posredovanja. V Shakespearjevi tragediji je tragična napaka pogosto posledica karakternih lastnosti protagonista.

Tragične napake lahko vidimo kot način, s katerim avtorji raziskujejo človeško stanje. Avtorji, ki pokažejo, kako lahko tudi velike ljudi porušijo lastne hibe, nas lahko spomnijo na krhkost človeškega življenja in pomen ponižnosti.

Tukaj je nekaj primerov tragičnih napak:

* Ponos: Ojdip, protagonist Sofoklejeve igre "Oedipus Rex", je preveč ponosen, da bi verjel, da bi lahko ubil lastnega očeta. Ta ponos ga pripelje do tega, da zavrne preiskavo umora Laja, svojega očeta, in na koncu do njegovega padca.

* Ambicije: Macbeth, protagonist Shakespearove drame "Macbeth", je preveč ambiciozen, da bi bil kralj. Ta ambicija ga pripelje do umora kralja Duncana in na koncu do njegovega padca.

* Pohlep: Faustus, protagonist drame Christopherja Marlowa "Doktor Faustus", je preveč požrešen po znanju. Ta pohlep ga privede do sklenitve pakta s hudičem in na koncu do njegovega padca.

Tragične napake so bistveni del mnogih velikih literarnih del. Z raziskovanjem človekovega stanja nas lahko avtorji spomnijo na krhkost človeškega življenja in pomen ponižnosti.