1. Zaplet:zaporedje dogodkov, ki sestavljajo zgodbo. Vključuje ekspozicijo (uvod), naraščajoče dejanje, vrhunec, padajoče dejanje in razrešitev.
2. Liki:posamezniki ali subjekti, vpleteni v zgodbo. Lahko so protagonisti (glavni liki), antagonisti (nasprotni liki) ali sekundarni liki.
3. Dialog:pogovori in interakcije med liki. Dialog razkriva misli, občutke in motivacijo likov ter pospešuje zaplet.
4. Prizorišče:fizični in časovni kontekst, v katerem se dogaja zgodba. Vključuje lokacijo, časovno obdobje ter družbene in kulturne okoliščine.
5. Tema:Osrednja ideja ali sporočilo, ki ga posreduje igra. Teme so pogosto univerzalne in raziskujejo vidike človeške narave, družbe ali obstoja.
6. Konflikt:boj ali spopad med nasprotujočimi si silami ali željami. Konflikt poganja zaplet in ustvarja napetost in suspenz.
7. Struktura:način, na katerega je igra organizirana in predstavljena. Nanaša se na razporeditev prizorov, dejanj in celotnega napredovanja zgodbe.
8. Simbolizem:uporaba predmetov, dejanj ali likov za predstavitev abstraktnih idej ali čustev. Simbolizem igri doda globino in pomenske plasti.
9. Spektakel:vizualni in čutni elementi igre, kot so luč, kostumi, zvočni učinki in scenografija. Spektakel krepi celotno gledališko izkušnjo in ustvarja poglobljeno okolje.
10. Ton:čustveno vzdušje ali razpoloženje, ki ga ustvarja igra. Ton je lahko resen, šaljiv, satiričen, tragičen ali kombinacija teh.
11. Stališče:perspektiva, iz katere je zgodba pripovedana. Lahko je prvoosebno (kot videno skozi oči lika), tretjeosebno omejeno (razkriva le misli in občutke določenega lika) ali tretjeosebno vsevedno (razkriva misli in čustva vseh likov).
Z analizo teh elementov lahko občinstvo in kritiki pridobijo globlje razumevanje pomena, sporočila in splošnega umetniškega vpliva predstave.