1. Cikel nasilja :Shakespeare pokaže, da umor kralja pogosto vodi v krog nasilja in maščevanja, kot je razvidno iz iger, kot je "Hamlet", kjer umor kralja Hamleta sproži verigo dogodkov, ki povzročijo smrt več drugih likov.
2. Izguba reda :Umor kralja poruši ustaljeni družbeni in politični red, kar vodi v kaos in negotovost. To je očitno v igrah, kot je "Kralj Lear", kjer delitev kraljestva in posledični boj za oblast med Learovimi hčerami povzročita vsesplošen nered in trpljenje.
3. Tragične posledice :Shakespeare prikazuje umor kralja kot nenazadnje tragično dejanje z daljnosežnimi posledicami, ki presegajo posamezno dejanje samo. Umor Duncana v "Macbethu" ne vodi le do Macbethovega padca, ampak tudi moti mir na Škotskem in povzroča občutek krivde in obžalovanja, ki Macbetha preganjata skozi celotno igro.
4. Legitimnost oblasti :Shakespeare raziskuje koncept božanske pravice kraljev in se sprašuje o legitimnosti moči, pridobljene z nasiljem ali prevaro. V igrah, kot je "Richard III.", Shakespeare prikazuje vzpon in padec neusmiljenega kralja, ki pride na oblast tako, da odstrani morebitne tekmece, le da se sooči z maščevanjem in morebitnim tragičnim koncem.
5. Pomen pravičnosti :Umor kralja pogosto ostane nekaznovan, kar ustvarja občutek nepravičnosti in moralnega neravnovesja v svetu predstav. Shakespearovo raziskovanje teme pravičnosti poudarja potrebo po odgovornosti in posledicah za napačna dejanja ter poudarja moralni pomen takih dejanj.
Na splošno Shakespeare s prikazovanjem negativnih posledic umora kralja ne le prispeva k razvoju dramatičnih tem in konfliktov med liki, ampak tudi postavlja vprašanja, ki spodbujajo razmišljanje o moči, morali in krhki naravi človeških odnosov v političnem kontekstu.