Angeli so običajno prikazani kot lepa, krilata bitja s čistim srcem in željo delati dobro. Uporabljajo se lahko za predstavljanje nedolžnosti, upanja in ljubezni. V nekaterih primerih se lahko angeli uporabljajo tudi za predstavljanje pravičnosti ali kazni.
Hudiči , po drugi strani pa so običajno prikazani kot temna, rogata bitja s hudobnim srcem in željo delati zlo. Uporabljajo se lahko za predstavljanje skušnjave, korupcije in uničenja. V nekaterih primerih se lahko hudiči uporabljajo tudi za predstavljanje kaosa ali nereda.
Uporaba angelov in hudičev v drami lahko ustvari občutek konflikta in napetosti, saj se liki borijo drug proti drugemu za nadzor nad človeško dušo. Uporabljajo se lahko tudi za raziskovanje tem dobrega proti zlu, svobodne volje in narave človeštva.
Tukaj je nekaj primerov angelov in hudičev v drami:
* V drami "Faust" Johanna Wolfganga von Goetheja je Mefistofelesov lik hudič, ki skuša Fausta prodati svojo dušo v zameno za znanje in moč.
* V drami "Božanska komedija" Danteja Alighierija je lik Beatrice angel, ki Danteja vodi skozi Paradiso ali nebesa.
* V televizijski oddaji "Buffy the Vampire Slayer" je lik Angel vampir z dušo, ki se bori za zaščito nedolžnih pred zlom.
* V filmu "Hudičev odvetnik" je lik Johna Miltona hudič, ki brani človeka, obtoženega umora.
Angeli in hudiči so močni simboli, ki jih je mogoče uporabiti za ustvarjanje različnih dramatičnih učinkov. Uporabljajo se lahko za predstavljanje sil dobrega in zla, raziskovanje tem svobodne volje in narave človeštva ter ustvarjanje občutka konflikta in napetosti.