Struktura parcele :Zaplet Romea in Julije sledi tradicionalni strukturi tragedije. Začne se s srečno ljubeznijo, a postopoma pripelje do niza nesrečnih dogodkov, ki kulminirajo s tragično smrtjo glavnih likov. Ta struktura sledi Aristotelovi definiciji tragedije, ki poudarja premik od sreče k bedi in protagonistove usodne napake, ki vodijo v njihov propad.
Napaka likov :Glavna lika v Romeu in Juliji imata določene tragične napake, ki na koncu prispevajo k njuni smrti. Romeo je impulziven in strasten, pogosto deluje brez razmišljanja. Juliet je prav tako strastna, a naivna, ki jo zlahka prevzamejo čustva. Te napake jih privedejo do nepremišljenih odločitev, ki povzročijo tragične dogodke v zgodbi.
Usoda in vloga naključja :Predstava nakazuje, da pri tragičnem razpletu igra vlogo usoda ali zunanje sile. Slavni prolog Romea in Julije daje ton tragediji, ko pravi, da so usodo zaljubljencev določile zvezde. Predstava poudarja tudi vlogo naključja in nesreče, kot je čas sporočil med liki in nesrečen čas Romeove vrnitve v Verono po njegovem izgonu.
Teme konfliktov in maščevanja :Tema konflikta in maščevanja imata pomembno vlogo v tragediji. Dolgotrajni spor med Montaguejevimi in Capuletovi je osnova za napetost med Romeom in Julijo ter njunima družinama. Prav ta spor ovira njuno ljubezen in privede do njune tragične ločitve. Želja po maščevanju Tybalta in Parisa prav tako podžge konflikt in prispeva k tragičnemu zaključku.