Skozi igro je Macbeth razpet med željo po moči in moralno vestjo. Zaveda se posledic svojih dejanj, a se ne more upreti skušnjavi krone. Njegova tragična napaka je v nezmožnosti obvladovanja svojih ambicij, kar na koncu vodi v njegovo samouničenje.
Tragični impulz v "Tragediji Macbeth" je dodatno poudarjen s prisotnostjo nadnaravnih elementov, kot so čarovnice in prerokbe, ki jih prinašajo. Ti elementi prispevajo k Macbethovemu notranjemu konfliktu in povečajo občutek bližajoče se pogube, ki obdaja igro.
Macbethovo potovanje od plemenitega bojevnika do neusmiljenega tirana služi kot opozorilna zgodba o pokvarjenem vplivu moči in ambicij. Predstava raziskuje posledice neustavljive želje in neizogiben propad, ki čaka tiste, ki podležejo svojim tragičnim impulzom.