Dramatična ironija je literarna naprava, ki ustvarja napetost med tem, kar vedo liki, in tem, kar ve občinstvo. V tem primeru Ojdip predlaga, da bo izgnal tistega, ki je prinesel to trpljenje v njegovo mesto, vendar občinstvo ve, da je on tisti, ki je povzročil trpljenje. To ustvarja občutek napetosti in pričakovanja, saj občinstvo čaka, kaj se bo zgodilo, ko bo Ojdip odkril resnico.