Obstaja veliko različnih vrst anarhizma, med najpogostejšimi pa so:
* Socialni anarhizem: Ta oblika anarhizma poudarja pomen družbenega sodelovanja in medsebojne pomoči. Socialni anarhisti verjamejo, da bi morali posamezniki sodelovati pri ustvarjanju bolj pravične in enakopravne družbe brez potrebe po vladi.
* Individualistični anarhizem: Ta oblika anarhizma poudarja pomen individualne svobode in avtonomije. Individualistični anarhisti verjamejo, da bi morali biti posamezniki svobodni, da počnejo, kar hočejo, dokler ne škodijo drugim.
* Anarho-komunizem: Ta oblika anarhizma se zavzema za odpravo zasebne lastnine in vzpostavitev komunistične družbe. Anarho-komunisti verjamejo, da bi morala biti proizvodna sredstva v skupni lasti in da bi morali imeti vsi enak dostop do virov.
Anarhizem ima dolgo zgodovino, ki sega vse do starogrškega filozofa Diogena iz Sinope. V 19. stoletju je bil anarhizem glavna sila delavskega gibanja in je igral pomembno vlogo v španski državljanski vojni. Danes je anarhizem še vedno priljubljena ideologija med aktivisti in protestniki.
Medtem ko je anarhizem pogosto povezan z nasiljem in kaosom, je pomembno vedeti, da ni vedno tako. Mnogi anarhisti so miroljubni in verjamejo, da je mogoče boljšo družbo doseči z nenasilnimi sredstvi.