Dobesedno, Shakespeare je besedo "jama" uporabil za označevanje luknje v zemlji, kot je vodnjak, grob ali rudnik. Na primer, v Hamletu protagonist razmišlja o samomoru in o grobu govori kot o "jami", v katero mora skočiti.
Figurativno, Shakespeare je besedo "jama" uporabil za označevanje mesta nevarnosti ali nesreče, kot je past ali bojišče. Na primer, v Macbethu čarovnice bojišče imenujejo "jama" krvi in smrti.
Shakespeare je besedo "jama" uporabljal tudi za označevanje človeškega telesa, zlasti želodca ali črevesja. Na primer, v Beneškem trgovcu Shylock svoj želodec imenuje "jama", ki je napolnjena z lakoto.
V drugih primerih , Shakespeare je besedo "jama" uporabil za kraj zaprtja, kot je ječa ali zapor. Na primer, v Viharju Prospero označuje otok kot "jamo", iz katere ne more pobegniti.
Na splošno je Shakespeare uporabil besedo "jama" za prenos različnih pomenov, tako dobesednih kot figurativnih, in pomembno je upoštevati kontekst, v katerem je beseda uporabljena, da bi razumeli njen predvideni pomen.