* Konflikt med videzom in resničnostjo. Learova tragedija je deloma posledica njegove nezmožnosti videti pravo naravo svojih hčera. Zaslepljen je z njihovim laskanjem in ne prepozna njihovega pravega pohlepa in sebičnosti. Ta tema je raziskana tudi v liku Edmunda, ki uporablja svojo gladkost in prevaro, da se povzpne na oblast.
* Pomen ljubezni in zvestobe. Learova zgodba je opozorilna zgodba o pomenu vrednotenja ljubezni in zvestobe namesto materialnega bogastva in moči. Lear zapusti svojo najmlajšo hčerko Cordelio, ker se mu noče prilizovati, posledično pa izgubi vse, kar je v življenju zares dragoceno.
* Koruptivni vpliv oblasti. Predstava raziskuje kvarni vpliv oblasti tako na posameznike kot na družbo kot celoto. Learova nenadzorovana moč ga naredi krutega, tiranskega in navsezadnje samouničevalnega. Albany in Cornwall, dva od Learovih zetov, prav tako postaneta pokvarjena zaradi svoje moči in jo uporabita za grozodejstva nad svojimi sovražniki.
* Človeška sposobnost odpuščanja in odrešitve. Kljub tragičnemu koncu predstave je v Kralju Learu tudi upanje na odrešitev. Cordelia odpusti očetu njegovo okrutnost, Kent in Albany pa mu ostaneta zvesta tudi v njegovih najtemnejših trenutkih. Dejanja teh likov dokazujejo, da je tudi sredi tragedije še vedno prostor za odpuščanje in odrešitev.
* Konflikt med dobrim in zlim. Predstava predstavlja moralni univerzum, v katerem sta dobro in zlo jasno opredeljena in si nasprotujeta. Liki, kot so Cordelia, Edgar in Kent, predstavljajo dobro, medtem ko liki, kot so Goneril, Regan in Edmund, predstavljajo zlo. Predstava nakazuje, da bodo sile dobrega sčasoma zmagale nad silami zla, a šele po velikem trpljenju in izgubi.