1. Napačna usmeritev: Avtor skozi celotno zgodbo skrbno zavaja bralca in mu daje namige in informacije, ki nakazujejo na drugačen konec. Bralca na primer zapeljejo k prepričanju, da protagonista Jacka preganja duh ali kakšna nadnaravna entiteta. Zaradi te napačne usmeritve je dejanski presenetljivi konec, ki razkriva pravo naravo dogodkov, še toliko bolj presenetljiv.
2. Predvidevanje: Medtem ko napačno usmerja bralčevo pozornost, avtor uporablja tudi subtilne predznake, da nakaže presenetljiv konec. Ti namigi so pogosto tako skrbno vtkani v zgodbo, da morda niso takoj opazni, vendar postanejo jasnejši in pomembnejši v retrospektivi, ko se razkrije konec.
3. Tempo in napetost: Avtor nadzira tempo zgodbe, da ustvari napetost in občutek nujnosti. Dogodki zgodbe se hitro odvijajo proti koncu, tako da bralcu ostane malo časa, da v celoti razmisli ali napove prihajajoči preobrat. Ta hiter tempo prispeva k presenečenju in vplivu konca.
4. Razvoj značaja: Avtor razvija like tako, da njihova dejanja in obnašanja prispevajo k presenetljivemu koncu. Na primer, protagonistov na videz iracionalen strah pred pajki igra ključno vlogo pri končnem razkritju.
5. Podobe in simbolizem: Avtor z živimi podobami in simboliko ustvarja srhljivo vzdušje in občutek skrivnosti. Ti elementi še dodatno odvrnejo pozornost bralca od dejanske razlage in naredijo presenečenje, ki se konča, bolj nepričakovano.
S spretnim združevanjem teh tehnik avtor »Story Boarded Window« ustvari zgodbo, ki bralca pritegne, preseneti z nepričakovanim preobratom in pusti trajen vtis.