Obtožbe:
* Predajanje atomskih skrivnosti: Zakonca Rosenberg sta bila obtožena, da sta bila del sovjetskega vohunskega kroga, ki je pridobival tajne podatke o projektu Manhattan, ameriškem prizadevanju za razvoj atomske bombe.
* Stik s sovjetskimi agenti: Domnevno naj bi stopili v stik s sovjetskimi agenti in delili informacije o zasnovi, konstrukciji in proizvodnji bombe.
* Rekrutiranje vohunov: Tožilstvo je trdilo, da sta zakonca Rosenberg novačila druge posameznike za vohunjenje za Sovjetsko zvezo.
Sojenje:
* Omejeni dokazi: Primer tožilstva se je v veliki meri opiral na pričanje Davida Greenglassa, svaka Juliusa Rosenberga, ki je trdil, da mu je Julius posredoval informacije o bombi.
* Sporna razsodba: Porota je Rosenbergove spoznala za krive, kljub pomanjkanju neposrednih dokazov, ki bi ju povezovali z domnevno vohunsko dejavnostjo.
* Politična klima: Sojenje je potekalo na vrhuncu hladne vojne, v obdobju močnega strahu in suma do komunističnih dejavnosti.
Kazen in izvršitev:
* Smrtna obsodba: Zakonca Rosenberg sta bila obsojena na smrt z električnim stolom.
* Mednarodna obsodba: Kazen je sprožila mednarodne proteste in pozive k pomilostitvi. Vendar predsednik Harry Truman ni hotel posredovati.
* Izvedba: Rosenbergovi so bili usmrčeni 19. junija 1953.
Polemike in zapuščina:
* Razprave o krivdi: Še vedno potekajo razprave o krivdi Rosenbergovih in poštenosti njunega sojenja. Nekateri trdijo, da so bili nedolžni in žrtve makartizma in histerije hladne vojne. Drugi menijo, da so bili krivi vohunjenja.
* Vpliv na hladno vojno: Primer Rosenberg je postal simbol hladne vojne in strahu pred komunizmom. Prav tako je spodbudilo protikomunistična čustva v ZDA.
Pomembno je omeniti, da sta bila zakonca Rosenberg obsojena zaradi vohunjenja in da je bila njuna usmrtitev pomemben dogodek v ameriški zgodovini. Še vedno pa potekajo razprave o izvedenih dokazih na sojenju in poštenosti postopka.