Ozadje epskega gledališča:
1. Odziv na naturalizem: Epsko gledališče se je pojavilo kot odgovor na prevladujoč naturalistični slog gledališča, ki je prevladoval v poznem 19. stoletju. Naturalizem je želel ustvariti iluzijo realnosti na odru, medtem ko je epsko gledališče skušalo to iluzijo razbiti in občinstvo ozavestiti izumetničenost uprizoritve.
2. Vpliv marksizma: Brechtovi politični pogledi in povezanost z marksizmom so pomembno vplivali na razvoj epskega gledališča. Gledališče je želel uporabiti kot orodje za družbene in politične spremembe, epsko gledališče pa je zagotovilo sredstvo za posredovanje kompleksnih idej in kritičnih pogledov na sodobna vprašanja.
Značilnosti epskega gledališča:
1. Struktura pripovedi: Epsko gledališče pogosto uporablja narativno strukturo, ki je podobna pripovedovanju zgodb ali kronikam. Zaplet je lahko nelinearen, z več prizori in zgodbami, ki zajemajo precejšen časovni okvir ali zajemajo niz dogodkov.
2. Razbijanje iluzije: Epsko gledališče zavestno ruši iluzijo realnosti z razkrivanjem gledaliških prijemov, uporabljenih v uprizoritvi. To vključuje razkrivanje odrskih strojev, rekvizitov in postopkov igralcev, ki občinstvo opomnijo, da gledajo predstavo.
3. Neposredni naslov: Epsko gledališče pogosto vključuje uporabo neposrednega nagovora, v katerem liki govorijo neposredno občinstvu, komentirajo dogajanje, zagotavljajo analizo ali celo izpodbijajo predpostavke in perspektive občinstva.
4. Vključevanje občinstva: Epsko gledališče želi pritegniti intelekt in kritično razmišljanje občinstva, namesto da preprosto vzbudi njihove čustvene odzive. Občinstvo spodbuja k razmisleku o družbenih, političnih in kulturnih implikacijah vprašanj, predstavljenih v predstavi.
5. Uporaba pesmi, glasbe in spektakla: Epsko gledališče pogosto vključuje elemente, kot so pesmi, glasba in spektakel, da ustvari dinamično in vizualno privlačno predstavo. Glasba in pesmi služijo komentiranju dogajanja in zagotavljanju čustvenega komentarja.
6. Zgodovinski in družbeni kontekst: Epsko gledališče daje poudarek zgodovinskemu in družbenemu kontekstu, v katerega je predstava postavljena. Raziskuje širše politične in ekonomske sile, ki oblikujejo življenja likov in družbene interakcije.
7. Kritični pogled: Epsko gledališče sprejme kritičen pogled na družbo in izziva status quo. Pogosto predstavlja alternativne perspektive, spodbuja kritično analizo in spodbuja občinstvo k dvomu o družbenih normah, strukturah moči in ideoloških predpostavkah.
Epsko gledališče je imelo velik vpliv na gledališke in uprizoritvene prakse po vsem svetu ter navdihnilo kasnejša gledališka gibanja, kot so dokumentarno gledališče, politično gledališče in gledališče zatiranih. Še naprej ostaja pomembna sila v sodobnem gledališču, saj ponuja sredstva za raziskovanje kompleksnih družbenih vprašanj in spodbujanje kritične misli med občinstvom.