Učinek odtujenosti (Verfremdungseffekt):Brecht je poskušal ustvariti kritično distanco med občinstvom in uprizoritvijo, da bi jim preprečil čustveno vpletenost in spodbudil bolj analitičen in refleksiven odziv. V Mother Courage je to doseženo s tehnikami, kot so neposredni nagovor občinstva, prekinitev dogajanja s pesmimi in uporaba plakatov ali projekcij, ki zagotavljajo zgodovinski in družbeni kontekst.
Nelinearna pripoved:Epsko gledališče pogosto predstavlja razdrobljeno ali nelinearno pripoved, ki se odcepi od linearne strukture zapleta. Mati Pogum sledi temu vzorcu in skače skozi čas in prostor, ko se odvija v razponu več let in prikazuje pomembne trenutke iz tridesetletne vojne.
Epizodna struktura:Predstava je sestavljena iz niza samostojnih epizod, ki se osredotočajo na različne vidike potovanja Matere Courage in širše zgodovinske dogodke. Te epizode omogočajo bolj celovit pregled likov in tem, hkrati pa ohranjajo občutek razdrobljenosti.
Brechtove pesmi:Glasba je sestavni del epskega gledališča in Brecht je vključil pesmi, ki so služile različnim funkcijam. V Mother Courage so pesmi uporabljene za komentiranje dogajanja, zagotavljanje družbenih komentarjev in oddaljevanje občinstva od dogodkov, ki se odvijajo na odru.
Zgodovinska kontekstualizacija:Epsko gledališče želi zagotoviti zgodovinsko in politično razumevanje družbe, Mother Courage pa svojo pripoved umešča v tridesetletno vojno. Predstava raziskuje vpliv vojne na navadne posameznike, zlasti stiske in moralne kompromise, s katerimi se soočajo mati Courage in njena družina.
Brechtov epski gledališki slog v Materi pogum spodbuja kritično ukvarjanje s temami predstave in družbenimi komentarji, kar spodbudi občinstvo h kritični analizi dogodkov in likov, namesto da bi se preprosto čustveno posvetili pripovedi.