Tu je nekaj ključnih razlik med epskim in tradicionalnim gledališčem:
* Zgradba: Tradicionalno gledališče običajno sledi linearni strukturi pripovedi z začetkom, sredino in koncem. Po drugi strani pa epsko gledališče pogosto uporablja nelinearno strukturo s prizori, predstavljenimi v nekronološkem vrstnem redu ali prepredenimi z drugimi elementi, kot sta naracija ali komentar.
* Liki: Tradicionalno gledališče ima običajno zapletene, dobro razvite like, s katerimi se lahko občinstvo poistoveti. Epsko gledališče pa like pogosto predstavlja kot tipe ali predstavnike družbenih skupin ali idej.
* Nastavitev: Tradicionalno gledališče se običajno odvija v realističnem okolju, ki je zasnovano tako, da pri občinstvu ustvari občutek potopitve. Po drugi strani pa epsko gledališče pogosto uporablja stilizirane ali abstraktne postavitve, ki naj bi opozorile na izumetničenost gledališča in spodbudile občinstvo k razmisleku o sporočilu predstave.
* Interakcija z občinstvom: Tradicionalno gledališče običajno ne vključuje neposredne interakcije med igralci in občinstvom. Epsko gledališče na drugi strani pogosto uporablja tehnike, kot so neposreden nagovor, podiranje četrtega zidu in sodelovanje občinstva, da bi ustvarilo občutek interakcije in izzvalo tradicionalni odnos med izvajalcem in gledalcem.
* Namen: Tradicionalno gledališče je običajno namenjeno zabavi občinstva in ustvarjanju čustvenih odzivov. Epsko gledališče pa želi izobraževati in provocirati občinstvo, ga spodbujati h kritičnemu razmišljanju o svetu okoli sebe in ukrepanju za reševanje družbenih in političnih vprašanj.
Na splošno je epsko gledališče značilna oblika gledališča, ki ponuja drugačno estetiko in pristop k pripovedovanju zgodb kot tradicionalno gledališče. Prizadeva si intelektualno in politično vključiti občinstvo ter ga izzvati h kritičnemu razmišljanju o temah, predstavljenih v predstavi, in k razmisleku o lastni vlogi v družbi.