* Vse gradi na tem, kar je bilo prej: Vsaka ideja, vsako umetniško delo, vsak izum je zgrajen na podlagi obstoječega znanja, konceptov in stvaritev. Vse življenje absorbiramo informacije, naš um pa te elemente podzavestno združuje in preureja v nove stvari. Tudi na videz radikalne inovacije imajo pogosto korenine v prejšnjih idejah.
* Človeška izkušnja je skupna: Vsi živimo v istem svetu, delimo podobne biološke in psihološke potrebe ter doživljamo podobna čustva. Te skupne izkušnje neizogibno oblikujejo naše poglede in vplivajo na naše stvaritve. Težko si je zamisliti idejo ali umetniško delo, ki se je ne bi dotaknila kolektivna človeška izkušnja.
* Navdih je povsod: Nenehno smo bombardirani z dražljaji iz sveta okoli nas, od narave do umetnosti in tehnologije. Nemogoče je popolnoma izključiti vpliv teh zunanjih sil na naše razmišljanje. Tudi ko poskušamo biti izvirni, iz nečesa črpamo navdih.
Torej, ali to pomeni, da nima smisla poskušati biti izviren? Absolutno ne! Čeprav je resnična izvirnost morda mit, je prizadevanje zanjo še vedno neverjetno dragoceno. Evo zakaj:
* Spodbuja ustvarjalnost: Z nenehnim premikanjem meja in iskanjem novih načinov izražanja spodbujamo kreativno razmišljanje in inovativnost.
* Premika meje: Tudi če delo ni povsem izvirno, je lahko še vedno prelomno, saj ponuja novo perspektivo, edinstveno kombinacijo obstoječih elementov ali svežo interpretacijo znanih tem.
* Gre za osebno izražanje: Navsezadnje gre pri dejanju ustvarjanja za izražanje našega individualnega jaza in deljenje naših edinstvenih perspektiv s svetom. Ne glede na to, ali smo resnično izvirni ali ne, je proces ustvarjanja še vedno globoko oseben in pomemben.
Skratka, čeprav je absolutna izvirnost morda neulovljiva, sta pot ustvarjanja in prizadevanje zanj neverjetno dragocena. Gre za premikanje meja, izražanje samega sebe in edinstven prispevek k svetu, tudi če gre le za nov zasuk na staro temo.