* Mitologija: Knjiga se močno naslanja na grško mitologijo, kjer so fantastična bitja in dogodki že sami po sebi pretirani. Torej velikanski kiklop ali pošastni bik nista hiperbola v kontekstu zgodbe, temveč del ustaljenega sveta.
* Humoristično pretiravanje: Knjiga pogosto uporablja pretiravanje za komičen učinek, kar zabriše meje med hiperbolo in preprosto smešnostjo. Na primer Percy, ki opisuje svojo lakoto ali boj s svojimi močmi.
* Dramska napetost: Uporaba pretiravanja lahko povzroči napetost in vznemirjenje. Na primer, opisovanje nevarnosti določene pošasti ali nujnosti situacije.
Primeri, kaj *bi lahko* imeli za hiperbolo:
* "Vonj slane vode je bil tako močan, da sem mislil, da se bom utopil." Čeprav je vonj lahko močan, je izjava očitno pretirana za učinek.
* "Srce mi je bilo tako hitro, da sem mislil, da mi bo planilo iz prsi." To je klasičen primer figurativnega jezika, ki se uporablja za izražanje intenzivnih čustev.
Sklep:
"Morje pošasti" se ne izogiba dramatičnemu jeziku in pretiravanju, vendar je težko označiti določene primere kot hiperbolo, ker sta fantastično okolje knjige in slog pripovedovanja primerna za opise, ki so večji od življenja.