Tukaj je razčlenitev ključnih elementov pesmi:
Struktura in ritem:
* Pesem je razdeljena na pet delov , vsaka z različnim ritmom in tonom.
* Lindsay uporablja ponavljanje, onomatopejo in asonanco ustvariti pogonski, hipnotični učinek, posnemati utrip bobna ali ritem plemenskega plesa.
Slike in teme:
* Primitivna moč: Pesem se začne z živo upodobitvijo reke Kongo in džungle, ki jo obdaja, s poudarkom na surovi, neukročeni moči narave in primitivni energiji afriških ljudi.
* Kolonializem: Pesem raziskuje uničujoč vpliv kolonializma na Kongo, zlasti izkoriščanje njegovih virov in podrejanje njegovih ljudi. Prevladujejo podobe »bremena belega« in »žalosti črnca«.
* Človečnost: Pesem končno razmišlja o skupni človečnosti vseh ljudi, poudarja univerzalne boje in zmagoslavje človeške izkušnje.
Pomembni razdelki:
* Razdelek 1: Predstavlja reko Kongo in njeno okoliško pokrajino, kar ustvarja občutek strahospoštovanja in čudenja.
* 2. razdelek: Osredotoča se na ritmično petje in bobnanje domorodcev, s čimer poudarja njihovo prvinsko energijo in povezanost z naravo.
* 3. razdelek: Prikazuje prihod belega človeka in uvedbo sodobne tehnologije, ki ruši naravno ravnovesje in vodi v izkoriščanje.
* Razdelek 4: Izraža žalost in bolečino koloniziranih ljudi, objokuje izgubo njihove kulture in svobode.
* 5. razdelek: Ponuja bežek upanja in odrešitve, ki nakazuje, da ima Kongo kljub trpljenju še vedno potencial za prenovo in ozdravitev.
Na splošno je »Kongo« kompleksna in večplastna pesem, ki bralce vabi k razmišljanju o moči narave, posledicah kolonializma in trajnem duhu človeštva. Je močan primer imagistične poezije ki uporablja zvok in ritem, da pri bralcu vzbudi visceralni odziv.