* Nevarnosti nebrzdanih ambicij in igranja boga: Želja Victorja Frankensteina, da bi presegel človeške meje in ustvaril življenje, vodi do katastrofalnih posledic, ki poudarjajo nevarnost nenadzorovanih ambicij in ošabnosti prepričanja, da smo nad naravnim redom.
* Narava človeštva in pošastno iskanje identitete: Roman raziskuje vprašanje, kaj pomeni biti človek, ne samo skozi Victorjeva dejanja, ampak tudi skozi Pošastno obupano iskanje razumevanja in sprejemanja. Je hkrati produkt človeškega ustvarjanja in utelešenje naših strahov in predsodkov.
* Odgovornost ustvarjalca: Victor je navsezadnje odgovoren za obstoj pošasti in trpljenje, ki ga povzroča, s čimer poudarja težo odgovornosti, ki prihaja z ustvarjanjem. Roman izziva bralce k razmisleku o etičnih posledicah znanstvenega napredka in možnih posledicah naših dejanj.
* Pomen povezanosti in pripadnosti: Pošast hrepeni po ljubezni in druženju, ki pa mu je zaradi njegovega videza odrekano. To poudarja pomen socialne povezanosti in destruktivno naravo izolacije in zavrnitve.
* Nevarnosti izolacije in predsodkov: Oba, Victor in pošast, trpita zaradi izolacije in predsodkov, kar vodi v njune lastne oblike samouničenja. Roman kritizira družbene sile, ki lahko posameznike marginalizirajo in izobčijo, ter poudarja uničujočo moč predsodkov.
* Moč narave in krhkost življenja: Narava ima v romanu pomembno vlogo, Victorju služi tako kot vir lepote in navdiha kot tudi kot opomin na uničujočo moč narave in krhkost življenja.
* Posledice znanstvenega napredka: *Frankenstein* služi kot svarilo o morebitnih nevarnostih znanstvenega napredka, še posebej, če se mu prizadeva brez etičnega premisleka. Bralce spodbuja k dvomu o mejah znanosti in morebitnih posledicah naših dejanj.
To je le nekaj od mnogih tem, ki jih raziskuje *Frankenstein*. Roman še danes odmeva pri bralcih zaradi raziskovanja brezčasnih vprašanj o človeški naravi, naravi stvarstva in odgovornostih, ki jih prinaša moč.