Prednosti:
* Cvetoča znanstvena društva: Kraljeva družba, ustanovljena leta 1660, je bila še naprej središče znanstvenih razprav in raziskav. Pojavila so se nova društva, kot sta Geološko društvo in Astronomsko društvo, ki so spodbujala specializirana področja.
* Ugledni znanstveniki: Anglija se je ponašala z uglednimi znanstveniki, kot so Michael Faraday (elektromagnetizem), Charles Darwin (evolucija), Charles Babbage (računalništvo), James Prescott Joule (termodinamika) in mnogi drugi. Prišli so do prelomnih odkritij in objavili vplivna dela.
* Industrijska revolucija: Industrijska revolucija je spodbudila znanstveno raziskovanje. Inženirji in izumitelji so nenehno iskali načine za izboljšanje strojev in procesov ter spodbujali napredek v fiziki, mehaniki in kemiji.
* Univerze in ustanove: Univerze, kot sta Cambridge in Oxford, skupaj z novimi institucijami, kot je Kraljeva ustanova, so zagotovile platforme za znanstveno izobraževanje in raziskave.
* Znanstvene revije: Publikacije, kot sta Philosophical Transactions of the Royal Society in Nature, so pomagale pri širjenju znanstvenih ugotovitev in znanja.
Omejitve:
* Omejen dostop do znanosti: Medtem ko so obstajala znanstvena društva in ustanove, znanost ni bila široko dostopna splošni populaciji. Izobraževanje je bilo namenjeno predvsem eliti.
* Neenakost med spoloma: Ženske so bile večinoma izključene iz znanstvenih dejavnosti in raziskav.
* Nastajajoča polja: Področja, kot sta biologija in geologija, sta se še razvijala. Razumevanje bolezni, genetike in zgodovine Zemlje je bilo omejeno.
Na splošno: Anglija je bila v 19. stoletju v ospredju znanstvenega napredka. Medtem ko je bil dostop do znanstvenega znanja za večino omejen, je cvetoča znanstvena skupnost dosegla pomemben napredek v različnih disciplinah. To obdobje je bilo priča izjemnemu preobratu v razumevanju sveta in postavljanju temeljev za znanstveno revolucijo, ki je sledila.