1. Odpor Bambara (1818-1861): Pod vodstvom voditeljev, kot sta Mansa Segu in Babemba, se je ljudstvo Bambara borilo proti francoskim poskusom nadzora nad regijo reke Senegal. Sodelovali so v gverilskem bojevanju in hudih bojih proti francoskim silam.
2. Džihad El Hadja Umarja Talla: Sredi 19. stoletja je islamski voditelj El Hadj Umar Tall začel džihad proti francoski kolonizaciji v Zahodni Afriki. Ustanovil je veliko cesarstvo Toucouleur in se boril proti francoskim silam, zlasti v regijah, kot sta Senegal in današnji Mali.
3. Bitka pri Isandlwani (1879): Med anglo-zulujsko vojno je ljudstvo Zulu pod vodstvom kralja Cetshwaya zadalo hud poraz britanskim silam v bitki pri Isandlvani. Čeprav ni neposredno povezana s francosko kolonizacijo, je ta bitka pokazala afriški odpor proti evropskemu imperializmu v južni Afriki.
4. Odpor Samorija Tureja: Samori Ture je bil močan vladar cesarstva Wassoulou v Zahodni Afriki. Ostro je nasprotoval francoskemu ekspanzionizmu in vodil uspešne akcije proti francoskim vojakom. Njegov odpor je trajal več desetletij, dokler ga leta 1898 niso ujeli Francozi.
5. Upor Abushirija ibn Salima al-Harthija: V današnji Tanzaniji je Abushiri ibn Salim al-Harthi vodil obsežen upor proti nemški kolonizaciji, ki je bila tesno povezana s francoskimi kolonialnimi dejavnostmi v regiji. Upor se je začel leta 1888 in je trajal več let, pri čemer so Abushirijeve sile prevzele nadzor nad več obalnimi regijami.
Ti primeri ponazarjajo, da so Francozi kljub močnemu odporu različnih afriških skupin nazadnje uspeli vzpostaviti kolonialni nadzor nad večjim delom Afrike. Vendar so odporniška gibanja pokazala odpornost in odločenost afriških družb, da branijo svojo neodvisnost in suverenost pred evropsko kolonizacijo.