- V tem obdobju so se sindikati in stavke soočali s precejšnjimi pravnimi ovirami. Delodajalci so pogosto pridobili sodne prepovedi, da bi preprečili stavke, pri čemer so navedli morebitno škodo za svoje podjetje ali javno blaginjo. Te odredbe so delavcem prepovedovale organiziranje, protestiranje ali stavko, kar je resno omejilo njihovo zmožnost izvajanja kolektivnih akcij.
2. Taktika podjetja
- Delodajalci so pogosto uporabljali različne taktike, da bi spodkopali stavke in oslabili sindikate. Te taktike so vključevale:
- Črni seznam: Delodajalci so vzdrževali sezname članov sindikatov ali udeležencev stavke in jih delili z drugimi podjetji, kar jim je dejansko onemogočilo prihodnje zaposlitve.
- Pogodbe rumenega psa: Delavci so bili prisiljeni podpisati sporazume, s katerimi so se kot pogoj za zaposlitev zavezali, da se ne bodo včlanjevali v sindikate ali sodelovali v stavkah.
- Izključitve: Delodajalci začasno ustavijo dejavnosti, da bi pritisnili na delavce, da sprejmejo neugodne pogoje ali opustijo stavko.
- Zaposlovanje nadomestnih delavcev (scabs): Podjetja so zaposlila nesindikalne delavce, ki so zamenjali stavkajoče zaposlene, s čimer so prekinili enotnost in učinkovitost stavke.
3. Omejena organizacijska moč sindikatov
- Sindikati so bili še v ustanavljanju in niso imeli dovolj širokega članstva in sredstev, potrebnih za učinkovito vzdrževanje dolgotrajnih stavk. Številne panoge so ostale neorganizirane, zaradi česar so delavci težko predstavljali enotno fronto proti močnim delodajalcem.
4. Odsotnost zvezne zaščite dela
- Celovita zvezna zakonodaja保障 pravic delavcev in sindikatov v tem času ni obstajala. Shermanov protimonopolni zakon iz leta 1890 je bil včasih uporabljen proti sindikatom, saj so stavke obravnavali kot omejevanje trgovine. Trajalo je nekaj desetletij, preden je kongres sprejel zakone, kot sta Claytonov zakon in Nacionalni zakon o delovnih razmerjih, da bi zaščitili pravice delavcev in izenačili konkurenčne pogoje za sindikate.
5. Javna percepcija
- Javno mnenje je bilo pogosto naklonjeno delodajalcem in je menilo, da stavke motijo gospodarsko rast in socialno stabilnost. Časopisi in medijske hiše so sindikate in stavke pogosto prikazovali v negativni luči, kar je vplivalo na javno razpoloženje in delavcem otežilo pridobitev javne podpore.
6. Prelomništvo in nasilje
- Delodajalci so včasih najemali profesionalne štrajkbreherce ali uporabljali organe pregona za zatiranje stavk. Ti štrajkbreherji so pogosto izvajali nasilje in ustrahovanje stavkajočih delavcev, kar jih je odvrnilo od nadaljevanja njihovih dejanj.