1. Teorija naravnega prava:
- Grotius se je zavzemal za posvetno, univerzalno in racionalno naravno pravo, ki presega nacionalne meje.
- Po njegovi teoriji naravno pravo izhaja iz človeškega razuma in etičnih načel, ki so lastna človeški naravi.
- Trdil je, da imajo posamezniki in narodi prirojene pravice in obveznosti tudi v odsotnosti pozitivnih zakonov.
2. Svoboda morja:
- Grotius je izpodbijal prevladujočo doktrino mare clausum (zaprtih morij), ki so jo trdili evropski narodi.
- Razvil je koncept mare liberum (odprto morje), pri čemer je trdil, da morajo biti morja dostopna vsem državam za trgovino in plovbo, saj niso podvržena suverenosti nobene države.
3. Pravica do prehoda:
- Grotius je priznal, da imajo narodi lahko teritorialne vode, vendar je uveljavil pravico do neškodljivega prehoda skozi te vode.
- Neškodljiv prehod se nanaša na svobodo ladij, da plujejo skozi vode druge države za nesovražne namene, ne da bi pri tem povzročile škodo ali motnje obalni državi.
4. Teorija pravične vojne:
- Grotius je razvil teorijo pravične vojne, ki je orisal pogoje, pod katerimi je uporaba sile dovoljena.
- Poudaril je, da mora biti vojna zadnja možnost in da jo je treba voditi za pravično stvar, z legitimno oblastjo ter s sorazmernimi in potrebnimi sredstvi.
5. Pogodbeno pravo:
- Grotius je prispeval k razvoju pogodbenega prava in trdil, da so pogodbe pravno zavezujoče in jih je treba spoštovati v dobri veri.
- Poudaril je pomen pacta sunt servanda (dogovorov se je treba držati) kot temeljnega načela mednarodnega prava.
6. Suverena enakost držav:
- Grotius je promoviral idejo o enakosti suverenih držav, ne glede na njihovo velikost, moč ali politično ureditev.
- Trdil je, da imajo vse države neločljivo povezane pravice in obveznosti in da jih je treba v mednarodnem pravu obravnavati kot enake.
7. Vpliv na sodobno mednarodno pravo:
- Grotiusove teorije so postavile temelj sodobnemu konceptu suverenosti, ozemeljskih pravic in mirnega reševanja sporov z diplomacijo in pogajanji.
- Njegovo delo je zagotovilo teoretično osnovo za razvoj mednarodnega prava kot posebnega področja študija in prakse ter je vplivalo na pisanje kasnejših pravnikov in filozofov.
8. Neoklasična teorija:
- Izraz "neoklasični" v tem kontekstu se običajno ne uporablja za opis Grotiusovih teorij. Pogosteje se povezuje s kasnejšim razvojem na področju ekonomije.