- Ibn Khaldun si je zavestno prizadeval zapisati zgodovino s čim večjo natančnostjo, pri čemer je kritiziral tradicionalne zgodovinarje, ker so se zanašali na govorice in legende.
- Prizadeval si je, da bi svoja poročila temeljil na zanesljivih virih, kot so pričevanja očividcev, uradni dokumenti in zgodovinski zapisi.
- ابن خلدون je bil prav tako odločen predstaviti pošteno in nepristransko poročilo o dogodkih ter se izogibati pristranskosti in predsodkom.
2) Širok fokus in interdisciplinarni pristop:
- Za razliko od mnogih zgodovinarjev svojega časa, ki so se osredotočali predvsem na politične in vojaške dogodke, je Ibn Haldun zavzel širši pogled na zgodovino.
- Poglabljal se je v družbene, ekonomske in kulturne dejavnike ter trdil, da so ti bistveni za razumevanje vzpona in padca civilizacij.
- Ibn Khaldunov pristop je bil resnično interdisciplinaren in je temeljil na sociologiji, ekonomiji, geografiji in drugih disciplinah.
3) Poudarek na družbenih dejavnikih in 'asabiyyah':
- Ibn Khaldun je slavno predlagal koncept 'asabiyyah ali družbene kohezije kot ključnega dejavnika pri oblikovanju in uspehu civilizacij.
- Trdil je, da so močan občutek skupinske solidarnosti in skupne vrednote bistvenega pomena za vzpostavitev politične moči in ohranjanje družbenega reda.
- Ibn Khaldunova osredotočenost na družbene dejavnike ga je ločila od številnih sodobnih zgodovinarjev, ki so poudarjali posamezne voditelje ali božansko posredovanje.
4) Vpogled v življenjski cikel civilizacij:
- Ibn Khaldun je predstavil prelomno teorijo o življenjskem ciklu civilizacij, ki nakazuje, da gredo skozi različne stopnje rasti, zrelosti, zatona in propada.
- Analiziral je dejavnike, ki prispevajo k oslabitvi in končnemu padcu civilizacij, vključno s korupcijo, luksuzom in notranjimi konflikti.
- Ibn Khaldunove ideje o dinamiki civilizacij so vplivale na sodobne sociološke in zgodovinske teorije.
5) Vpliv na zgodovinopisje in zgodovinsko metodologijo:
- Ibn Khaldunovo delo je močno vplivalo na zgodovinsko znanost in metodologijo.
- Njegovo vztrajanje pri točnosti, objektivnosti in celovitem pristopu k zgodovini je postavilo nov standard za zgodovinarje v islamskem svetu.
- Mnogi kasnejši muslimanski zgodovinarji so prevzeli njegove metode in načela, njegove ideje pa so pomembno vplivale tudi na evropsko zgodovinopisje.
6) Prispevek k sociologiji in družboslovju:
- Čeprav je Ibn Khaldun znan predvsem kot zgodovinar, so ga zaradi njegovih spoznanj o družbi, kulturi in družbenih spremembah naredili pomembno osebnost na področju sociologije.
- Njegov poudarek na skupinski dinamiki, socialni koheziji in vlogi družbenih institucij je bil zelo vpliven v sociološki misli.
- Njegovo delo so preučevali in citirali sociologi in družboslovci različnih disciplin.