Ena kritika beneške zakonodaje v predstavi je njeno strogo izvrševanje pogodb, ne glede na okoliščine. To je očitno v primeru Shylocka, judovskega posojevalca denarja, ki od Antonia, krščanskega trgovca, zahteva funt mesa kot povračilo za posojilo. Beneška zakonodaja podpira Shylockovo trditev, čeprav se zdi ostra in nepravična. Ta neprilagodljivost zakona sproža vprašanja o njegovi poštenosti in človečnosti.
Drugi vidik beneške zakonodaje, ki je v igri kritiziran, so njeni predsodki do Judov. Shylock je skozi igro izpostavljen diskriminaciji in žalitvam, njegove pravice kot državljana pa so zanemarjene zgolj zaradi njegove vere. Ta upodobitev odraža antisemitizem, ki je prevladoval v beneški družbi v času pisanja igre.
Vendar pa igra tudi priznava pomen prava pri podpiranju pravičnosti in reševanju konfliktov. Beneški vojvoda, ki predseduje sojenju med Shylockom in Antoniom, končno najde način, da reši Antonievo življenje in hkrati spoštuje zakon. To dokazuje sposobnost zakona, da se prilagodi spreminjajočim se okoliščinam in na koncu služi večjemu dobremu skupnosti.
Če povzamemo, »Beneški trgovec« predstavlja večplasten pogled na beneško pravo. Medtem ko igra poudarja nekatere napake in krivice v pravnem sistemu, priznava tudi pomen zakona pri ohranjanju reda in pravičnosti v mestu-državi. Shakespearov prikaz prava je zapleten in niansiran ter odraža prednosti in slabosti pravnega sistema v Benetkah v obdobju renesanse.