Ključna načela Whitakerjeve izkustvene družinske terapije:
* Osredotočite se na tukaj in zdaj: Whitaker je verjel, da so pretekle izkušnje manj pomembne od trenutne dinamike in interakcij med družinskimi člani. Spodbujal je raziskovanje občutkov in vedenj, ko so se pojavljali v terapevtski sobi.
* Poudarek na čustvih: Čustveno izražanje je videl kot ključno za rast in spremembe. Družinske člane je spodbujal, naj svoja čustva izrazijo odkrito in pristno, tudi če so ti občutki neprijetni ali težki.
* Neposredni spopad: Whitaker je uporabil neposredno konfrontacijo, da bi izzval disfunkcionalne vzorce in spodbudil družine, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja. Ni se bal izzvati obrambe družinskih članov in jih potisniti iz cone udobja.
* Osredotočenost na proces: Manj ga je zanimala diagnoza, bolj pa sam proces terapije. Terapevtski odnos je videl kot mikrokozmos družinskega sistema in spodbujal družine, da se skozi interakcijo s terapevtom učijo o sebi.
* Vloga aktivnega terapevta: Whitaker je igral aktivno in včasih provokativno vlogo v terapiji, saj je deloval kot katalizator sprememb. Izzval bi prepričanja družinskih članov, prekinil nefunkcionalne vzorce in se celo vključil v igrive ali šaljive interakcije, da bi družinam pomagal videti sebe v novi luči.
Posebne tehnike:
* Koterapija: Whitaker je pogosto sodeloval s soterapevtom, da bi zagotovil bolj dinamično in interaktivno terapevtsko izkušnjo.
* Igranje vlog: Družine so bile spodbujene, da igrajo različne scenarije, da bi razumele, kako njihovi vzorci komunikacije in vedenja vplivajo na njihove odnose.
* Simbolične intervencije: S simbolnimi posegi, kot so risanje, kiparjenje ali pisanje, je pomagal družinam izraziti svoja čustva in pridobiti nove vpoglede v njihove odnose.
* Humor in igrivost: Whitaker je verjel, da lahko humor in igrivost pomagata družinam, da se sprostijo, zmanjšajo obrambnost in ustvarijo bolj odprto in zaupljivo okolje.
Vpliv in zapuščina:
Whitakerjev pristop je bil prelomen v svoji osredotočenosti na čustveno izražanje, neposredno soočenje in terapevtski proces. Izzval je tradicionalne pristope k družinski terapiji in pomagal utrti pot bolj izkustvenim in humanističnim pristopom. Njegovo delo je trajno vplivalo na področje družinske terapije in se še danes preučuje in izvaja.
Primeri, kako je Whitaker uporabil ta načela:
* Zahtevni disfunkcionalni vzorci: Če družinski član dosledno krivi druge za svoje težave, lahko Whitaker neposredno izpodbija to vedenje in od družinskega člana zahteva, da prevzame odgovornost za svoje odločitve.
* Omogočanje čustvenega izražanja: Morda bo uporabil igranje vlog, da bi družinskemu članu pomagal izraziti svoja čustva glede določene težave.
* Uporaba humorja in igrivosti: Morda bo predstavil igrivo ali šaljivo dejavnost, da bi razbremenil napetost med terapevtsko sejo.
Whitakerjev pristop ni bil brez kritik. Nekateri so trdili, da je preveč nestrukturiran, preveč konfrontacijski ali preveč odvisen od terapevtove osebnosti. Vendar je njegovo delo nedvomno močno vplivalo na področje družinske terapije in njegov edinstven pristop se preučuje in izvaja še danes.