Evo zakaj:
* Javna domišljija: Zgodbe Arthurja Conana Doyla so pripeljale koncept forenzične znanosti v mainstream. Holmesova uporaba dedukcije, opazovanja in znanstvenih metod za reševanje skrivnosti je očarala bralce in jim dala vedeti, kakšen potencial ima znanost v kazenskih preiskavah.
* Zgodnji forenzični pionirji: Holmesove metode so vplivale na forenzične znanstvenike iz resničnega življenja, kot je Edmond Locard (ki je oblikoval Locardovo načelo menjave, temelj forenzične znanosti). Videli so možnost uporabe znanstvenih načel pri preiskavah resničnih zločinov.
* Javno povpraševanje: Ko je javnost postala bolj seznanjena s Holmesovimi metodami, je začela zahtevati več znanstvenih raziskav v resničnih primerih. Ta pritisk je prispeval k ustanovitvi policijskih laboratorijev in razvoju forenzičnih tehnik.
Pomembno je omeniti, da je prava forenzična znanost obstajala že pred Holmesom. Prstne odtise so na primer uporabljali v starodavni Kitajski, prva sistematična uporaba forenzične znanosti pa je bila v 19. stoletju. Vendar je imela Holmesova priljubljenost pomembno vlogo pri ozaveščanju in spodbujanju razvoja forenzične znanosti v domišljiji javnosti in sčasoma v aplikacijah v resničnem življenju.