1. Smrtnost in pogosta usoda: Hamlet priznava univerzalnost smrti in se zaveda, da so tudi tisti, ki so bili nekoč močni ali vplivni, kot sta Cezar ali Aleksander Veliki, zdaj poreducirani le na lobanje. Razmišlja o tem, da je smrt skupna usoda vseh ljudi, ne glede na njihov status ali dosežke v življenju.
2. Strah pred neznanim: Hamlet se spopada z negotovostjo in strahom, ki obdajata posmrtno življenje. Sprašuje se, ali je bolje prenašati tegobe in trpljenje življenja ali tvegati soočenje z neznanim kraljestvom smrti. Razmišlja o možnosti večnega spanca, brez bolečine in nemira živega sveta, pa tudi strahu pred morebitnim trpljenjem v posmrtnem življenju.
3. Vprašanje delovanja proti nedejavnosti: Hamletovo premišljevanje o smrti ga vodi k dvomu o lastni nedejavnosti in oklevanju pri iskanju maščevanja stricu Klavdiju za umor njegovega očeta. Zaveda se, da ga strah pred smrtjo in tistim, kar sledi, morda ohromita pri odločnem ukrepanju. Hamlet se spopada z moralnimi posledicami maščevanja in možnimi posledicami svojih dejanj.
4. Kompleksnost človeške narave: Skozi svoje meditacije o smrti Hamlet razmišlja o kompleksnosti človeške narave. Veličino in plemenitost človeške misli postavlja v nasprotje s šibkostjo in ranljivostjo fizičnega telesa. Hamlet razmišlja o paradoksu, da je zmožen velikih intelektualnih in čustvenih sposobnosti, hkrati pa je dovzeten za neizogibnost smrti.
5. Iskanje smisla v življenju: Hamletovo premišljevanje o življenju in smrti ga spodbudi k vprašanju smisla in namena obstoja. Prizadeva si razumeti, zakaj človeška bitja prenašajo trpljenje in stisko, ter se spopada z eksistencialnim iskanjem izpolnitve in vrednosti v življenju pred dokončnim koncem smrti.
Hamletove zaključne misli po razmišljanju o lobanjah in ideji o smrti zajemajo razmišljanja o smrtnosti, neznani naravi posmrtnega življenja, dilemi med dejanjem in nedelovanjem, kompleksnosti človeške narave ter iskanju smisla in namena življenja. Te globoke kontemplacije poudarjajo filozofsko globino Shakespearove igre in vabijo bralce k razmišljanju o lastnih eksistencialnih vprašanjih.