Pesem se začne z govornikom, ki svojo okolico opisuje kot "zidove, ki posegajo", kar daje občutek zaprtosti in zatiranja. Počutijo se ujete v sovražnem in brezbrižnem svetu. Uporaba besed, kot sta "naključno" in "mimoidoči", kaže na pomanjkanje skrbi in empatije drugih, kot da je govorčevo trpljenje le nepomembna kulisa.
Skozi celotno pesem Ezekiel uporablja bogate podobe, da bi prikazal govornikov notranji nemir in občutek premaknjenosti. Omenjajo "zaskrbljene sence", "razpadajoče hiše" in "podgane, ki se razmnožujejo v kleteh", kar ustvarja ozračje propada in obupa. Sklicevanje na "revne na uličnih vogalih, ki štejejo baker" poudarja ekonomske in socialne razlike, ki prispevajo k njihovi marginalizaciji.
Pesem raziskuje tudi teme identitete in pripadnosti. Govorec se počuti kot tujec, ločen od svoje okolice. Hrepenijo po sprejemanju in razumevanju, vendar se namesto tega znajdejo zmanjšani na "golo kost na krožniku". Ta podoba izraža njihove občutke ranljivosti in dehumaniziranosti.
Ezekielova pesem ponuja ostro kritiko družbene brezbrižnosti do marginaliziranih posameznikov. Osvetljuje izolacijske izkušnje tistih, ki živijo v revščini, na robu družbe. "Background Casually" je močan opomin na nujno potrebo po sočutju in družbeni pravičnosti za reševanje teh vprašanj in ustvarjanje bolj vključujočega in empatičnega sveta.