1. Razum in znanje :Papež poudarja pomen razuma in stremljenja k spoznanju. Trdi, da bi morali ljudje uporabiti svoje razumske sposobnosti, da bi razumeli svet okoli sebe in osmislili svoje izkušnje. Papež verjame, da lahko posameznik z uporabo razuma dobi vpogled v božje stvarstvo in dojame svoje mesto v njem.
2. Ponižnost in samozavedanje :Papež poudarja pomen ponižnosti in samozavedanja v človeškem ravnanju. Svari pred ponosom in nečimrnostjo ter poudarja omejenost človeškega znanja in prostranost vesolja. Papež spodbuja posameznike, naj prepoznajo svoje mesto v širši shemi stvari in priznajo lastno zmotljivost.
3. Zmernost in krepost :Papež se zavzema za zmernost in prakso kreposti pri vodenju izpolnjenega življenja. Bori se proti pretirani popustljivosti in posameznikom svetuje, naj v svojih dejanjih iščejo ravnotežje in zmernost. Z negovanjem vrlin, kot so potrpežljivost, dobrodelnost in pravičnost, lahko posamezniki vodijo moralno pokončno življenje in pozitivno prispevajo k družbi.
4. Ljubezen in sočutje :Papež poudarja pomen ljubezni in sočutja v človeških odnosih. Trdi, da bi morali posamezniki izražati prijaznost in razumevanje do drugih ter priznavati skupno človečnost, ki povezuje vse ljudi. Papež verjame, da ima ljubezen moč premagati številne izzive in ustvariti harmonično družbo.
5. Sprejemanje in zadovoljstvo :Papež spodbuja posameznike, naj sprejmejo svoje okoliščine in najdejo zadovoljstvo v svojem življenju. Trdi, da resnična sreča ni v iskanju materialnih dobrin ali zunanjega potrjevanja, temveč v iskanju notranjega miru in cenitvi preprostih življenjskih radosti.
6. Zaupaj v Providence :Papež predlaga, naj posamezniki zaupajo v previdnost višje sile, ki jo imenuje Bog. Verjame, da obstaja božanski red v vesolju in da bi se morali ljudje z vero in zaupanjem podrediti Božji volji.
Če povzamemo, papežev "Esej o človeku" predstavlja filozofsko raziskovanje človeške narave in načel, ki bi morala voditi človeško vedenje. Poudarja pomen razuma, samozavedanja, zmernosti, kreposti, ljubezni, sprejemanja in zaupanja v previdnost kot bistvenih lastnosti, ki jih morajo posamezniki negovati, da bi živeli izpolnjujoče in smiselno življenje.