Tukaj je povzetek pesmi:
Pesem se začne tako, da Wilde opisuje Ravenno kot "mesto marmorja in zlata" in hvali mestne "stolpe in kupole" ter njegove "cerkve in palače". Nato nadaljuje z opisom zgodovine mesta, vključno z njegovim plenjenjem s strani Vizigotov leta 493 našega štetja in njegovim poznejšim zatonom.
Kljub zatonu se Wildu Ravenna še vedno zdi lepo mesto in občuduje številne mestne cerkve in mozaike. Posebej so ga navdušili mozaiki v cerkvi San Vitale, ki jih opisuje kot "čudež umetnosti".
Wilde razmišlja tudi o minljivosti življenja in neizogibnosti smrti. Ugotavlja, da bodo tudi najlepše stvari v življenju, kot je mesto Ravenna, sčasoma zbledele. Toda tolaži ga tudi dejstvo, da lahko umetnost preseže čas in smrt.
Pesem se konča z Wildovim izrazom upanja, da se bodo njegovih lastnih umetniških del spominjali še dolgo po njegovi smrti. Zapisal je:"Svoja dela prepuščam neznanim letom,/očem, ki jih bodo gledale, ko me ne bo več."
"Ravenna" je čudovita in ganljiva pesem, ki slavi mesto Ravenna in moč umetnosti.